🌱 Okrevanje

Po vsaki nevihti gozd ni več popolnoma enak kot prej – nekatera drevesa so padla, druga so zrasla vase, korenine so se poglobile. Okrevanje ni vrnitev na začetek. Je nadaljevanje, ki nosi sled tega, kar smo preživeli.

Drevo, ki poganja iz rane

Poškodovano drevo pogosto ravno na mestu rane požene novo vejo – ne mimo poškodbe, ampak skozi njo. Podobno je z nami: okrevanje redko poteka v ravni črti, ampak v ovinkih, počasi, s koraki nazaj, ki so prav tako del poti kot koraki naprej.

Sočutje do sebe v tem procesu ni razvajanje – je pogoj. Kritičen glas okrevanja ne pospeši, le naredi pot bolj naporno. Prijaznost do lastnega tempa, brez primerjave s tem, kako "bi moralo biti", je tisto, kar dejansko pomaga tkivu, telesu in duši, da se obnovi.

Zaupanje procesu ne pomeni pasivnosti. Pomeni, da naredimo korak, ki je danes mogoč, in pustimo, da je to dovolj.

Praktični korakiRast po nevihti